Čutiti srečo in biti pomirjen sam z seboj je osebna rast

Ste kdaj zaplavali in imeli obdobje, ki niste vedeli kako in kaj naprej? Kakor da bi se vaša osebna rast ustavila in bi stali na mestu, svet pa bi se vrtel naprej. Ta občutek ni prijetne in če človek ne odreagira, lahko postane še kako nesrečen. Sprva misliš, da saj to ni nič takšnega in najdeš nekaj kar te spravi za kratek čas v dobro voljo, potem pa se iz dneva v dan slabi dnevi vrstijo. 

Sam sem dal skozi ravno ta občutek, ko se je moja osebna rast ustavila, pa čeprav sem bil ravno jaz tisti človek, za katerega so vsi govorili, da imam vse urejeno, da sem sposoben, srečen in tako naprej. A življenje prinese tudi to, tako sem padal, moja osebna rast je stala na mestu, vedno bolj sem postajal turoben, jezen, zamerljiv, vzkipljiv in temu sem moral narediti konec, čeprav nisem vedel izhoda. Kar tiščalo me je dol, mojega nasmeha ni bilo že dolgo in vedel sem da padal nizko dol in če se ne bom sam zbudil, me ne bo zbudil nihče. Prišel je dan, ko sem potegnil črto in moja osebna rast se je ponovno prebudila. Začel sem razmišljati kaj si želim, kaj želim početi, s čim se želim ukvarjati, kaj je tisto, ki mi bo dalo energijo in nasmeh. Ni mi bilo lahko.

Človek včasih potrebuje brco v rit, da se zbudi, tako sem se zbudil jaz, ko me je prijatelj užalil z besedami, tako sem potegnil črto in si sam sebi rekel, da je osebna rast nujna, da bom spet srečen, šel sem v akcijo, v knjižnico po knjige katere sem potreboval za to, naredil sem si plane, vse kar moram narediti, da bom boljši psihično in fizično in počasi začel. Vedel sem, da se mi ne sme muditi, da bo moja osebna rast rasla počasi, le vztrajen moram biti.